Razvitost neke družbe, civilizacije, ko preide v presežno raven dekadence in hedonizma, hkrati preide v negativno spiralo lastnega obstoja. Zato ker je udobje v prvem planu in odlagamo prvi porod, potem se pa zapleta, zato ker rodila žensk niso prilagojena na prvi porod pri 40ih in potem se pa odločimo, da jih ne bomo imeli več ali pa ne bomo se sploh odpovedali svojemu udobju, ampak bomo najprej gradili kariero, pa bomo stari 35 let.
Vir: Gospodarstvo Slovenije, Bitcoin in prihodnost bančništva (Blaž Brodnjak), Podkast AIDEA, št. 176, 10. april 2025 (18:55–20:20)
Oseba, ki je podala izjavo: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB
Utemeljitev: Brodnjak kompleksne demografske in družbene trende poenostavi ter odgovornost zanje pripiše predvsem ženskam. Nižjo rodnost in kasnejše starševstvo razlaga kot posledico ženskega "udobja", pri tem pa zanemari širše ekonomske, socialne in sistemske dejavnike, ki vplivajo na odločitve tako žensk kot moških. Izobraževanje ali kariero predstavi kot izraz hedonizma ali dekadence namesto kot legitimno življenjsko izbiro tako moških kot žensk. Hkrati starševstvo implicitno obravnava kot primarno žensko odgovornost ter s tem prezre načelo enakosti spolov in dejstvo, da gre za skupno partnersko odločitev.
Del te zgodbe o odsotnosti pripravljenosti z orožjem braniti domovino je tudi feminizem. Ta je iz faze boja za pravice žensk prešel v fazo splošnega problematiziranja moških, odvzemanja njihove vloge.
Vir: Luka Debeljak, nekdanji vojaški specialec: Cilj so šibki, vodljivi ljudje in brisanje identitete naroda, Domovina.je, 15. avgust 2025
Oseba, ki je podala izjavo: Luka Debeljak, nekdanji vojaški specialec, inštruktor streljanja
Utemeljitev: Izjava utrjuje stereotip, da so moški po definiciji povezani z nasiljem in vojaštvom, hkrati pa poenostavlja feminizem in ga zavajajoče prikazuje kot "odvzem moške vloge", ne da bi upošteval realne družbene okoliščine: kapitalistično-patriarhalni sistemi pogosto potrebujejo ubogljive in moške iz manj privilegiranih družbenih slojev, ki se žrtvujejo v vojnah, medtem ko privilegirani moški iz tega vlečejo koristi. Feministični cilj, ki nasprotuje tem strukturam, je torej ne samo legitimen, ampak tudi etično utemeljen poskus preprečevanja sistemske izrabe moških. Feminizem nasprotuje nasilju in neenakosti, ki škodujeta tako ženskam kot moškim.
Vse Tinine kolajne in globuse bi zamenjal za najino družino.
Vir: Andrea Massi: Vse Tinine kolajne in globuse bi zamenjal za najino družino, Delo, 8. februar 2026
Oseba, ki je podala izjavo: Andrea Massi, športni strokovnjak iz Gorice
Utemeljitev: Da bi moški zamenjal vse ženine kolajne in globuse, je seksizem par excellence, ki brezsramno izkazuje lastništvo tako nad dosežki partnerice kot nad njenim telesom. Tina Maze je ena naših najboljših športnic in športnikov, vendar velikokrat še vedno potisnjena zgolj v vlogo, kot jo vidi njen mož in nekdanji trener – biti mati. Ženskam še vedno ne moremo dopustiti, da bi bile oboje.
Imamo desnosredinsko večino in proti kandidatu, tik preden naj bi bil potrjen v parlamentu, Zbor za republiko (če še obstaja), Katedrala svobode ali "Inštitut 15. avgust" (saj je tudi Marijino vnebovzetje dela prost dan, zakaj naj ne bi tudi on imel svojega inštituta?) lansira kampanjo, češ da ni jasno, ali kandidat dovolj vneto podpira pravico do zasebne lastnine ali proste izbire poklica. Analogija je izkrivljena kvečjemu zato, ker sta bili ti pravici (za razliko od pravice do odločanja o svobodni izbiri otrok) zares na udaru vsakokratnih zakonodajnih večin in sta (zgodovinsko, ustavnopravno in sociološko gledano) pomembnejši od pravice do splava.
Vir: Ustavno sodišče na ideološki mesoreznici, Delo, 7. februar 2026
Oseba, ki je podala izjavo: Luka Lisjak Gabrijelčič, politični analitik in kolumnist
Utemeljitev: V zapisu ob polemiki o kandidatu za ustavnega sodnika avtor predlaga miselni eksperiment z zamenjavo "leve" in "desne" politične strani ter pri tem ustavno pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok zreducira na "pravico do odločanja o svobodni izbiri otrok" in v "pravico do splava". Trdi, da je ta pravica zgodovinsko, ustavnopravno in sociološko manj pomembna od pravice do zasebne lastnine in do izbire poklica. Zanika torej pomen zgodovinskih bojev žensk za neodvisno življenje, avtonomno odločanje ženske o lastnem telesu pa vrednostno podredi pravici, da si nekaj lastimo, čeprav ustava obe uvršča med človekove pravice in ju ne hierarhizira. (Mimogrede, pravice do izbire poklica ustava sploh ne omenja.) Ko se pravico do odločanja o lastnem telesu razglasi za manj pomembno od lastnine, se ženskam implicitno sporoča, da je njihova telesna avtonomija drugotnega pomena.
Jaz bom sodil Evropsko komisijo veste, kdaj? Takrat, ko bo Evropska komisija imela na mizi, to bo v roku enega meseca tudi pobudo My Voice, My Choice od Nike Kovač in 8. marca. Takrat bomo lahko najbolj sodili Evropsko komisijo in Ursulo von der Leyen ali sledi krščansko demokratskim načelom, ki jih Evropa potrebuje, ali pa sledi dekadenci zahoda.
Vir: Radio Ognjišče, 4. februar 2026 (povzeto po objavi na IG profilu Demokratura)
Oseba, ki je podala izjavo: Jernej Vrtovec, predsednik in poslanec NSi
Utemeljitev: Če uporabimo komentar Srđana Veljančića z Instagram profila Demokratura: "Gospod vrtovec, lih sem pogledal na kompu, vi ste se rodili leta 1985. Ko ste se vi rodili, je bil v Sloveniji splav že 11 let ustavno zagotovljen. Cel čas vašega življenja živite v državi, kjer je splav ustavno zagotovljena pravica in ko pogledamo čez okno, vsaj jaz ne vidim te dekadence, o kateri govorite. Jaz ne vidim moralnega razkroja, ki izhaja iz tega, da ženske lahko dostopajo do nekega temeljnega zdravstvenega postopka, ki jim lahko na koncu koncev tudi reši življenje. Veste, kje jaz vidim moralni razkroj, gospod Vrtovec? Jaz ga vidim, ko se sprehajam po Slovenski cesti in na eni strani ceste je Grand Hotel Plaza, na drugi strani ceste je Intercontinental, na vsakem vogalu je BMW, Mercedes, Audi parkiran in obenem vidim tudi največje število brezdomcev v zgodovini tega mesta. Veste kje jaz vidim dekadenco, gospod Vrtovec? Tam, ko se domnevno krščanska stranka postavlja na stran bogatih, zato, da se razreže socialna pomoč najrevnejšim, da bi lahko bili bolj 'konkurenčni' in zagotovili večje dobičke za tajkune, za oligarhe in za Blaža Brodnjaka. Ko govorite o dekadenci, gospod Vrtovec, bi vam svetoval, da najprej pometete pred svojim pragom, preden greste solit pamet ženskam."
Punčka slavnega in čudaškega očeta za milijon dolarjev (naslov spletnega članka)
Punčka za milijon dolarjev (naslov članka v tiskani izdaji)
Vir: Punčka slavnega in čudaškega očeta za milijon dolarjev, Delo, 23. januar 2026 in tiskana izdaja 24. januarja 2026
Oseba, ki je podala izjavo: G. N. iz uredništva Dela
Utemeljitev: Odraslo, samostojno poklicno nogometašico z uspešno kariero označiti za "punčko za milijon dolarjev", je skrajno ponižujoče in poniglavo. Prvič postane nevidna, ko je brez imena, poklica in dosežkov. In drugič je nevidna, ko je predstavljena zgolj kot lastnina nekoga drugega, v tem primeru "slavnega očeta". Naslov članka jo infantilizira – odreka ji samostojnost in neodvisnost, hkrati pa zmanjšuje njen profesionalni uspeh na banalno senzacionalistično pripombo. Če je bil namen naslova prispevka referenca na film Million Dollar Baby, je zgrešil – ne razkrije, kdo je dejanska oseba. Naj povemo mi, saj Delu ni uspelo: Trinity Rodman, ameriška nogometašica z lastno kariero in dosežki.
Bodečo Nežo za seksistično izjavo leta podeljujemo kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo. Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.
Če ste naleteli_e na takšno izjavo, vas vabimo, da nam jo posredujete s pomočjo obrazca na dnu te strani. Zbrane izjave sproti objavljamo in izpostavljamo kritični refleksiji. O objavi nominiranih izjav odloča delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavnice_ki uredništva spletnega portala spol.si in kolektiva Rdeče zore. Vsako pomlad poteka glasovanje o zmagovalcu_ki, ki ga_jo razglasimo na Mednarodnem kvirovskem in feminističnem festivalu Rdeče zore.
Menimo, da imajo zlasti osebe, ki delujejo na javno izpostavljenih področjih, kot so politika, znanost, (pop) kultura, umetnost in mediji, posebno veliko odgovornost za soustvarjanje odprte, pluralne in strpne družbe. Njihov položaj jim namreč daje privilegij, da sooblikujejo javno mnenje. Če širijo seksistična stališča, s pozicije moči normalizirajo sovražni govor in legitimirajo diskriminacijo, kar je v nasprotju s prizadevanji za družbo enakih možnosti.
Ker so seksistične izjave v javnem diskurzu vsakodnevne in največkrat ne doživijo refleksije, jih Bodeča Neža zbira, analizira in komentira ter izpostavlja javni kritiki.
Začetki Bodeče Neže segajo v januar 2013, ko je v kolektivu Rdeče zore nastala ideja o Sramotilnem stebru, na katerem so se zbirale in komentirale seksistične izjave. Isto leto so med 14. festivalom Rdeče zore feministične iniciative in posameznice Sramotilni steber nadgradile z Bodečo Nežo, ki je bila prvič podeljena na mednarodni dan žensk 8. marca 2013. Leta 2015 se je iniciativi pridružil spletni portal spol.si. Motiv za nagrado je ustvarila stripovska umetnica in ilustratorka Anna Ehrlemark.
kolektiv Rdeče zore in uredništvo spol.si